Udeležili smo se 14. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo (5.-6.3.2019, Maribor), kjer smo strokovni javnosti predstavili problematiko izvajanja ukrepov izkoreninjena ali preprečevanja širjenja karantenskih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih ter o vplivih, ki jih ti organizmi predstavljajo na gozdne ekosisteme. Predstavitve smo imeli v sekciji Varstvo gozdnega drevja, kjer je bilo 12 predstavitev s področja varstva gozdov. V skupni razpravi smo oblikovali več sklepov, med drugim: nujen je poudarek na pripravi učinkovitih načrtov ukrepanja, ki morajo temeljiti na specifikah Slovenije in novih znanstvenih spoznanjih; nujno je ozaveščanje o problematiki varstva gozdov; velik pomen pri odkrivanju novih škodljivih organizmov v gozdovih imajo terenske službe, ki so tudi ključne pri učinkovitem izvajanju ukrepov…

Na posvetovanju je sodelavec projekta prof. dr. Dušan Jurc prejel srebrno priznanje Društva za varstvo rastlin. Čestitamo!

V torek, 19. februarja 2019, smo organizirali 1. okroglo mizo v okviru projekta CRP “Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organizmov”. Okrogla miza je potekala na Gozdarskem inštitutu Slovenije, udeležili so se je predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Direktorat za gozdarstvo), Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in Zavoda za gozdove Slovenije ter Gozdarskega inštituta Slovenije.

Z vnosom tujerodnih organizmov, škodljivih za gozd in druge lesnate rastline, lahko ogrozimo naše gozdove. Pripravljenost držav na možne izbruhe škodljivih tujerodnih organizmov se kaže v proaktivni politiki, ki zajema med drugim celovit nadzor na mejah, izvajanje programov preiskav, pripravljenih komunikacijskih strategijah in načrtih ukrepanja ob morebitnem pojavu škodljivega organizma. Na okrogli mizi smo predstavili projekt CRP V4-1823 skupaj z izzivi na področju zdravstvenega varstva gozdov ter identificirali ključne ukrepe ob najdbi karantenskih škodljivih organizmov.

Program srečanja:

Sodelavci projekta smo se 13. in 14. 12. 2018 srečali s predstavniki avstrijskega inštituta BFW v Sobothu v Avstriji. Izmenjali smo izkušnje s področja spremljanja KŠO tudi s pomočjo novejših tehnologij (npr. uporaba dronov). Na podlagi bolezni borov Lecanosticta acicola (sin. Scirrhia acicola; Priloga prilogo II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ES) smo ugotavljali potek ukrepanja ob najdbah te bolezni v zakonodajnih okvirih ureditve obeh držav. Za testiranje skupnega meddržavnega ukrepanja bi bilo potrebno pridobiti ustrezna finančna sredstva.

Novembra 2018 smo se udeležiia tečaja arboristike in vrvne tehnike (v organizaciji Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni), s poudarkom na praktičnem delu (osnove drevesnega plezanja z vrvno tehniko). Drevesno plezanje je ključnega pomena v primeru pojava nekaterih drevesnih škodljivcev, na primer karantenskih vrst žuželk. Tako ponekod (Avstrija, Nemčija, UK, ZDA) že uporabljajo posebej usposobljene  plezalce za iskanje znakov napada karantenskega kozlička Anoplophora glabripennis v krošnjah dreves, ki jih z drugimi metodami (dvigala, opazovanje s tal) ni mogoče ustrezno pregledati. V Sloveniji trenutno ni prisotna plezalna ekipa z znanjem o karantenskih škodljivih organizmih, ki bi torej bila usposobljena in pooblaščena za uradno pregledovanje dreves. Predvsem je to slednje pomembno pri izbruhih oziroma najdbah karantenskih organizmov, kjer se intenzivno pregledujejo območja in gostitelji. Z znanjem drevesnega plezanja in nadaljnjimi aktivnostmi v smeri izobraževanja in oblikovanja plezalne ekipe na GIS bomo pridobili ustrezno usposobljeno plezalno ekipo z znanjem o karantenskih škodljivih organizmih, ki bo ključna pri oblikovanju načrta usposabljanja plezalnih ekip za namen iskanja teh organizmov.

Od 27. do 29. novembra 2018 je v Zlatiboru v Srbiji potekala delavnica z naslovom »EPPO Contingency Exercise Workshop for a Foresty pest,« ki jo je organizirala evropska in mediteranska organizacija za varstvo rastlin (European and Mediterranean Plant Protection Organisation, EPPO), v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in upravljanje z vodami Srbije, Fakulteto za gozdarstvo Univerze v Beogradu in DEFRA (Department for Environment, Food and Rural Affairs UK). Namen delavnice je bil izboljšanje pripravljenosti držav na pojav karantenskih škodljivih organizmov (KŠO) v gozdovih.

Na delavnici so kot udeleženci sodelovali strokovnjaki iz cele Evrope, ki so v svojih državah posredno ali neposredno vključeni v pripravo in izvajanje ukrepov proti KŠO. Iz Slovenije smo se delavnice udeležili sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS), Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Glavni cilj delavnice je bila simulacija izvedbe načrta kriznega ukrepanja ob pojavu KŠO v gozdu, ki je temeljila je na izmišljenem, a realno možnem scenariju pojava KŠO v zavarovanem območju, z veliko zapleti, ki so zahtevali poznavanje pravnih in strokovnih podlag, prioritetiziranje, prilagodljivost ter veliko mero iznajdljivosti. Konkretno je šlo za simulacijo prve najdbe borove ogorčice, Bursaphelenchus xylophilus, v nacionalnem parku. Delo je potekalo v skupinah, od katerih je vsaka predstavljala ekipo za krizno ukrepanje (Incident Management Team, IMT). Na delavnici smo udeleženci v treh dneh spoznali in praktično izkusili vse aktivnosti, ki se izvajajo v prvih dveh mesecih po najdbi KŠO, t.j. od prejetja informacije o pojavu KŠO in sprejemanja prvih odločitev, preko pridobivanja potrebnih informacij, sredstev in izvajalcev ter koordinacije vseh udeležencev, do ustreznega poročanja in komuniciranja z javnostjo in mediji.

Z aktivno vključenostjo v simulacijo smo udeleženci pridobili neposredne izkušnje z izvajanjem načrta izrednega ukrepanja ob pojavu KŠO v gozdu, spoznali smo postopke in vloge posameznih organizacij ter se seznanili s ključnimi elementi komuniciranja z javnostjo ob takšnih dogodkih. Na delavnici smo pridobili znanja in spretnosti, ki jih bomo koristno uporabili za pripravo načrtov kriznega ukrepanja ob pojavu škodljivih organizmov za gozd v Sloveniji.