Z izvedbo simulacije ukrepanja v primeru najdbe škodljivega organizma lahko preverimo pripravljenost na ustrezno odzivanje v realnem primeru ter identificiramo kritične točke v postavljenih protokolih ukrepanja. Nekateri škodljivi organizmi rastlin, ki še niso prisotni v Evropski uniji, so za evropski prostor lahko še posebej nevarni, zato jih je EU opredelila kot karantenske škodljive organizme. Proti njim se izvaja proaktivna politika in načrtujejo ostri ukrepi. Če se ob prvi najdbi teh organizmov ne odzovemo ustrezno hitro in ne ustavimo njihovega širjenja, bi posledice nenadzorovanega širjenja teh organizmov lahko povzročile velike ekonomske in ekološke posledice za slovenske gozdove in tudi celoten evropski prostor.

Karantenski škodljiv organizem je tudi hrošč jesenov krasnik (Agrilus planipennis), ki povzroča sušenje in propad jesenov ter tudi brestov in orehov.

V septembru 2020 je Gozdarski inštitut Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organiziral prvo simulacijsko vajo za primer najdbe jesenovega krasnika v Sloveniji. Simulacija je bila izvedena v okviru projekta CRP V4-1823 »Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov« v okolici Brežic.

V reportaži predstavljamo, kaj bi pomenil prihod jesenovega krasnika za Slovenijo in kako se moramo nanj čim bolje pripraviti, da bomo uspešno obvarovali naše gozdove.

Vabljeni k ogledu! In deljenju!